četrtek, 22. december 2011

Kolcanje po Dolomitih - 2.del


Prišel je decembrski čas, ko zadiši po kuhanem vinu, dišečem čaju in omamnih dišavah različnih prazničnih dobrot. In prišel je čas snežink in bele snežne idile. V teh dneh zopet pomislim na Dolomite, ki jih v nasprotju z večino ostalih obiščem v poletnih mesecih, toda tudi "zimski Dolomiti" pridejo enkrat na vrsto! Sneg, smučanje, pohodi, tek na smučeh...vse to se mi je letošnje poletje zdelo še takoooo daleč. Ampak ker živimo naše življenje s 300 km/h, je december tukaj z nadsvetlobno hitrostjo. In ko se spomnim, kako sem par mesecev nazaj spoznavala nove kraje in poti v Dolomitih, se mi zdi kot, da je bilo to včeraj. Kolesarske poti in z njimi kolesarje so zamenjale tekaške proge in smučarski tekači v Anterselvi na primer. Kronplatz se verjetno že bohoti pod snežno odejo, v okolici Cortine in Val Gardene mrgoli smučarskih in ostalih navdušencev. Tako kot v vseh ostalih krajih v Dolomitih. 
Poleti sem s kolesom odkrivala Anterselvo, spodnjo, srednjo in zgornjo. Čudovita pokrajina in poti, ki se vijejo vseskozi rahlo navzgor po dolini, kjer asfaltirana cesta vodi cestne kolesarje vse do prelaza in meje med Italijo in Avstrijo. Tudi za gorske kolesarje se najde kakšna pot, le malo je potrebno raziskovati. Ob tem pa se lahko ustaviš ob lepo urejenih turističnih točkah. 

Tekaško-biatlonsko središče Antholz-Anterselva

Jezerce Lago di Anterselva










luštno za posedet...






Zanimvo je bilo tudi iskanje gozdnih poti do vrha Kronplatza in navzdol. In smo šli, najprej malo proti Brunecku, nato seveda v klanec proti Kronplatzu, potem po gozdni cesti do konca...nato malo tiščanja kolesa do nove gozdne ceste... sledil je "pogovor" s pohodnikom, ki je mislil, da smo se izgubili (itak, da nismo vedeli točno kam, vse kar smo vedeli je, da mormo na vrh - in zato moraš včasih tudi po hribu navzdol, da prideš gor...), v glavnem počasi smo splezal skoraj do vrha, ko nas je premamil spust po freeride progi navzdol. In začeli smo na izi, ko so prišli odseki, ki jih je skoraj nemogoče prevoziti s kolesi, ki smo jih imeli (absolutno premalo hoda spredaj in zadaj!)...ampak počasi, z malo smeha, lovljenja in padanja smo prikolesarili do spodnje postaje v Brunecku, kjer se je v vročini in pomanjkanju energije prilegla kavica in Coca Cola.
ceste in stezice Kronplatz

"plezamo" :)))


Dobr trail .... se je dal peljat :)))

Ko pade "cukr" paše Coca Cola pločevinka :)


Obiskali smo tudi del t.i. Nacionalnega parka Fanes Sennes e Braies, in sicer Lago di Braies. Izredno lepo jezero, ki leži med dolomitskimi vršaci, do njega pa seveda vodi tudi urejena kolesarska pot. Spočiješ se lahko dobesedno med kravami :). Resnično lepo je tudi na drugi strani Kronplatza - San Vigilio in okolica. 
Lago di Braies


Nekateri so imeli popoldanski počitek na odeji sredi travnika, kjer so počivale tudi krave... :)
Ob letošnjem obiskom Dolomitov pa smo dan po MTB maratonu Superbike odšli tudi na izlet do Cortine in višje ležečega Pocola, kjer smo štartali na Passo Giau (2236m visok prelaz), ki je bil eden izmed slikovit prelazov na sloviti rekreativni prireditvi Maraton Dles Dolomites (http://www.maratona.it/home.php), ki se vsako leto odvija v teh krajih in privabi na tisoče kolesarskih navdušencev. Je eden največjih cestnih maratonov v Evropi, kjer se v žreb za štartno mesto prijavi več kot 25.000 kolesarskih navdušencev, ki upajo, da bodo izžrebani med tistih 8.000, ki jih na maratonu nato lahko štarta. Če ne, pa poskusijo naslednje leto... Imeli smo srečo, dan je bil prekrasen, okoliški vrhovi so se kopali v soncu, kulisa je bila prekrasna. Množica kolesarjev, ki se kot neskončna kača vije proti vrhu prelaza pa da dolomitski kulisi še posebno čaroben pridah. Te prime, da bi bil del tega. No, letos smo bili del tega kot navijači, kdaj v prihodnje pa mogoče tudi kot aktivni udeleženci, če bo žreb ugoden :). Smo se pa maksimalno potrudili pri navijanju in slikanju. 
Morje kolesarjev, morje koles in vrhunske kolesarske opreme....evrčki so se kr vozili mimo :)))
Takle smo preganjali dolčas in čakali...
izjemna kulisa
na vrhu passo Giau
Tole je bilo ekspres poročilo kaj se da videti in doživeti v Dolomitih. Vendar pa je potrebno to izkusiti, da resnično dobiš pravo sliko o resnično neštetih možnostih preživljanja dopusta. Zgodb in prigod nikoli ne zmanjka, slike pa včasih povedo več kot tisoč besed...

Passo Giau
Bruneck
Passo Furcia (Kronplatz)
počivanje ob ograji :)
obvezno :)
Za konec pa še naslednja misel:
Life is like a coin. You can spend it any way you wish, but you only spend it once. (Lillian Dickson)

Zato vsaka sekunda šteje :).



Ni komentarjev:

Objavite komentar