nedelja, 14. september 2014

Craft BIKE Transalp 2014 "Inside Story"



BICIKEL.COM NA TRANSALPU
Start v Oberammergau, foto: sportograf

Kako preživeti aktivne počitnice? Nič lažjega. Prijaviš se na Craft BIKE Transalp, največjo večdnevno etapno dirko v Evropi. Z gorskim kolesom prekolesariš Dolomite v pisani družbi kolesarskih navdušencev iz celega sveta. In se ob koncu ponosno vržeš v Gardsko jezero. Uspelo ti je! Postal/a si »Finisher« ene izmed najtežjih, a tudi ene najlepših preizkušenj v gorsko kolesarskem svetu. A priti do skoka v Gardsko jezero ni tako enostavno kot se sliši.
foto: sportograf


Priprava

Transalp ni samo preživeti sedem dni s kolesom pod zadnjico. Transalp je doživetje, ki bi ga moral izkusiti vsak pravi gorski kolesar. Je sedem maratonov v sedmih dneh. Pomeni prevoziti okoli 600 kilometrov po terenu, kjer ne gre vse vedno tako kot si zamisliš in ob tem narediti še okoli 19.000 višinskih metrov. Ne ozirajoč se na počutje, podlago ali vremenske razmere. Premagati vse to, pomeni zmagati. Kajti vsak, ki prevozi ciljno črto v Rivi je zmagovalec. 

In kako zmagati? Najprej moraš najti nekoga, ki bi bil pripravljen s teboj »trpeti« na kolesu. Tekmovanje namreč poteka v dvojicah. Prijaviš se na spletni strani bike-transalp.de in ob tem malce sprazniš svoj bančni račun. Prijava pa naj bo dovolj zgodnja. Namreč odločitev odvoziti Transalp ne pomeni samo nedeljske vožnje s kolesom, ampak zahteva nekaj več kilometrov in obiskov okoliških hribov z gorskim kolesom pod zadnjico. Ja, ne samo noge, tudi zadnja plat se mora navaditi preživeti na sedežu več ur na dan, sedem dni zapored. Če seveda sploh želiš razmišljati o cilju na Rivi. Intenzivnost treningov, priprav pa se prilagodi pričakovanju posamezne dvojice. V našem primeru, Bicikel.com prek Alp ekipe bi se lahko reklo, da sta Primož in Matej z izkušnjami in kilometrino uspela doseči željen cilj. A pomembno je, da si ne zadaš prevelikih pričakovanj v tekmovalnem smislu, ker je lahko padec na realna tla še kako boleč. Izkušnje mi pravijo, da gre na Transalpu vedno nekaj narobe, obenem pa se mora veliko stvari poklopiti, da ti uspe. 
Start, Bicikel.com prek Alp; foto: sportograf, 2014
Matej in Primož


Nemška organiziranost

Prečenje Dolomitov se tradicionalno začne v Nemčiji, takoj za mejo z Avstrijo. Na 500 kilometrov dolgo pot smo se podali z avtodomom dan pred pričetkom. V Oberammergau (nedaleč od Garmisch-Partenkirchna) je bilo vse pripravljeno na začetek 17. izvedbe Craft BIKE Transalpa.

Organizacijsko je prireditev izvrstno izpeljana. Z dvajsetletnimi izkušnjami na področju organizacij maratonov nemški ley events gmbh, podprt s strani največje kolesarske revije v Evropi BIKE, deluje kot dobro naoljen nemški stroj. Poskrbljeno je za vse. V okvirih danih zmožnosti seveda. Pričakovati »all inclusive« za 695€ po osebi (tekmuje se v dvojicah) je kot pričakovati karbonsko kolo z top opremo skoraj zastonj! V startnem paketu se dobi ogromno športno torbo, knjižico z informacijami o trasi (GPS koordinate tras si kot udeleženec lahko brezplačno naložiš že pred tekmovanjem), darila sponzorjev. Zagotovljena je večerja pred in po vsaki etapi, tehnična in medicinska podpora skozi vse dni, okrepčevalnice s hrano in pijačo na progi ter v startno-ciljem prostoru. Pa še malo morje malenkosti na katere niti ne pomisliš, dokler jih ne potrebuješ. Ob uspešnem zaključku te v cilju na Rivi čaka še posebna »finisher« medalja ter kolesarska majica.



Prenočišča

Utrujeno telo po vsakodnevnih naporih je seveda potrebno spočiti. Proti plačilu je na voljo Transalp kamp, kar v prevodu pomeni spati med nekaj ducat utrujenimi kolesarji po telovadnicah v spalnih vrečah. Osebno prtljago, ki je spravljena v ogromno športno torbo ti skrbno pripeljejo v t.i. kamp, kjer je zjutraj na voljo tudi zajtrk. Za to opcijo se je letos odločila slovenska dvojica moovme. 

Če si človek, ki rabi mir je na voljo druga plačljiva opcija, nočitev v hotelih. Tudi ta vključuje prevoz osebne prtljage s strani organizatorja. Prikolesariš v cilj ter se utrujen odpraviš v hotel, kjer te že čaka tvoja ogromna športna torba.

Varovano prenočišče imajo zagotovljeno tudi zvesti spremljevalci kolesarjev. Parc Ferme poskrbi za mirni spanec koles. 


Skrbeli smo tudi za svoje zdravje :)
Lahko pa se odločiš za nočitev v lastni režiji, najpogostejša izbira je avtodom. Seveda to pomeni, da poleg kolesarskega sotrpina potrebuješ še nekoga, ki bo vse te kilometre prevozil na štirikolesni pogon. Ali povedano drugače, potrebuješ »support team«. In letos je Bicikel.com dvojec imel s seboj kar tri člane podporne ekipe, ki smo poskušali poskrbeti za vse tisto, kar udeležencu olajša življenje med samimi etapami.







Kdo vsako leto znova piše zgodbe Transalpa?

Kolesarski navdušenec željan novega izziva. Profesionalni kolesar odločen narediti vrhunski rezultat. Dobri rekreativni kolesar, ki se želi dokazati in biti blizu najboljših. Mešana dvojica iz Južno Afriške republike, ki je izbrala hudo zanimiv teden za preživljanje poročnega potovanja – odpeljati dirko, namesto poležavati nekje na plaži. Kaj pa motivacija 67-letnika, ki je kot najstarejši udeleženec prikolesaril vse do Riva del Garde? Zakaj se kolesarski navdušenec iz Avstralije, Južne Afrike ali pa Mehike odloči, da prepotuje pol sveta samo zato, da bi sedem dni zapored preživel na gorskem kolesu? Ko vidiš obraze v cilju hitro razumeš zakaj...

 
foto: sportograf

foto: sportograf


foto: sportograf


Čas na Transalpu mineva tako hitro, da šteješ samo etape in pozabiš na dneve.

Pravijo, da se po jutru dan pozna. Ob pogledu na vse utrujene obraze v startnem prostoru upaš, da temu ni tako. Pok startne pištole, ropotanje verig in zapenjanje pedalov. Po petih minutah je vsega konec, za prvim ovinkom pa se začne bitka za pozicijo ter borba s časom. Vprašanje čemu, če pa je Transalp dolg 600 kilometrov? A tekmovalnost, hoče nočeš, naredi svoje – ne glede na cilj. Se pa stvari hitro postavijo na svoje mesto.

Cilj v Naudersu po petih urah v dežju in mrazu.
Vsaka etapa piše številne zgodbe in riše najbolj neverjetne slike. Nekateri v svoji zagretosti že pretiravajo in včasih pregorijo, drugi poskušajo kolesarjenje izkoristiti tudi za kakšno fotko ali dve. GoPro kamere in pametni telefoni so obvezno v žepu tistih, ki se jim ne gre za sekunde. In to upravičeno! Ker pogledi so velikokrat dih jemajoči. Verjetno se tem pogledom ne izognejo niti vodilni tekmovalci, ki so v cilju v treh do štirih urah, večina pa uro, dve ali več za njimi. Utrujeni, umazani, včasih premraženi in mokri, včasih pa v iskanju prve sence in hladne pijače. 

 
v cilju po etapi

Na nek način občudujem vse tiste, ki v cilj prihajajo šele takrat, ko se recimo Primož in Matej že odpravljata na večerjo. Pa daleč od tega, da bi bila spočita in polna energije. Ura je šest zvečer, nekdo je ravnokar pripeljal v cilj in odšel… na večerjo.  Po njej pa ga čaka še ogromno dela preden se preda spancu ob tem, da ga čez nekaj ur čaka isti »delavnik«. Sliši se precej bolj naporno kot zgodba profesionalca, ki oddela svojih par ur na kolesu, potem pa je njegovo »delo« namenjeno regeneraciji in počivanju. Za vse ostalo poskrbi ekipa okoli njega. In to je največja razlika med profesionalci in navadnimi smrtniki.



Potujoča karavana čez Dolomite

»Zjutraj si želim, da bi bil v support timu, ko pridem v cilj sem pa vesel, da sem tekmovalec.« Primoževa izjava po tretji etapi pove veliko. Biti v podporo ne pomeni samo prestavljanje avtodoma iz kraja v kraj. Seveda ob tem vidiš ogromno čudovitih stvari, spiješ kakšno kavico ter vsak dan doživiš nekaj novega. Spleteš nova poznanstva in ugotoviš, da je iznajdljivost bistvenega pomena. 
Rescheen See


Od trenutka, ko se je v cilj posamezne etape pripeljala naša dvojica pa se je delo šele dobro začelo. Potem ko adrenalin popusti, se najesta in napijeta, skočita pod tuš ter počivata ob pripovedovanju dogodkov na trasi. Njuni kolesi pa je potrebno očistiti in pripraviti na novo etapo. To pomeni najti »bike wash«, se postaviti v vrsto ter čim hitreje in temeljito očistiti kolesi. In preslišati marsikatero besedo, ki je posledica utrujenosti kolesarjev. Medtem se v avtodomu že pripravlja popoldanski obrok, da se zdrži do večerje. Sploh, če »pozabiš« jesti med etapo in razmišljaš o užitnosti smrekovih vršičkov kot se je to zgodilo Mateju. V primeru deževnih dni, letos so bili vsaj trije takšni, je potrebno oprati in posušiti še kolesarska oblačila. In ko ob koncu dneva opraviš še masažo utrujenih in bolečih nog enega izmed tekmovalcev ter napišeš poročilo o dnevnem dogajanju na Transalpu se zasluženo odpraviš spat. Ker te naslednji dan čaka ista zgodba.
Gabba saves the day; a pranju in čiščenju se ne uide.
Ko se prilagodiš razmeram; pranje pred avtodomom
Nauders je kljub dežju deloval čarobno.
Kateri je večji? :) transalp karavana je potovala bolj kot ne skupaj...



Kolesarski super zvezdnik.

Zmagovalca letošnjega Transalpa, Kass in Kaufmann; foto: sportograf
Vital Pretnar, slovenska ekipa moovme: »Na srečo je Scott eden od sponzorjev Transalpa. Ne vem kako bi šlo drugače, saj bi imel vsak dan še delo s čiščenjem in servisiranjem. Tako pa prideš v cilj in kolo, ki je tako blatno, da se ga niti dotaknil ne bi, samo pustiš ob njihovem šotoru, čez dve uri pa dobiš nazaj popravljenega in očiščenega, da je kot nov. In počutiš se kot kolesarski super zvezdnik.« Besede Vitala Pretnarja (moovme) so dokaz temu, da če se na Transalp odpraviš brez podpore, ti le-to na pol zastonj nudi organizator. 

Masažna ekipa nudi svoje storitve za smešno majhno ceno, medtem ko za tvoje umazano, blatno kolo poskrbi ekipa Scottovih mehanikov. Iz grdega račka se kolo prelevi v prelepega laboda. A ta labod se mora imenovati Scott, da je deležen vsega tega zastonj. Zato se prav nič ne čudim dejstvu, da je večina udeležencev zaprisežena tej znamki koles. Kako zelo je nekaterim pomembna Scott podpora vidiš, ko se na omenjeni znamki kolesa pojavi »Lefty« vilica. Delujoče kolo je za sedemdnevno izkušnjo tako pomembno kot dobro počutje tistega, ki ga vozi. Zato pravim, da na Transalpu vedno zmagajo štirje. Oba kolesarja in njuni kolesi. Letos je bila zaradi mokrih in blatnih razmer na progi, polno zasedena tudi Craftova pralnica dresov. Ideja lastnika znamke športnih oblačil že drugo leto zapored lajša življenje transalp karavane. 
Scott ekipa v pripravljenosti

Luggage support
Rescue team


Premagovanje kilometrov in višincev terja svoj davek.


Ko si vpet v aktivnost, ki izčrpava tvoje telo, je regeneracija izrednega pomena. Utrujenost je vsak dan večja, regeneracijski napitki nekaterim ne pomagajo več. Pomemben je spanec. A včasih od utrujenosti še zaspati ne moreš. In skoraj toliko kot je udeležencev na Transalpu je tudi različnih načinov za relaksacijo. Vsak pač počne tisto, kar mu ustreza. Večerni sprehod, raztezanje, steklenica piva, kozarec vina ali pa regeneracijski šejk. Velikokrat je potrebno spočiti tudi glavo. Kot je to storil Vital pred zadnjo etapo. »Sedel sem v lokalu v Trentu, poslušal lokalnega DJ-ja, pil malo pivo za 5€. Glasba mi je totalno ustrezala kot tudi to, da okrog mene ne skačejo tipi v pajkicah s pobritimi nogami.«
 

Ko se v klanec zažene Lakata in druščina.

Transalp je edinstvena priložnost, da doživiš »vesoljce« v živo. Ni veliko športnih prireditev, kjer bi se lahko direktno primerjal s profesionalnimi športniki. Zato je biti med 1200 udeleženci, med katerimi so profesionalci, dobri rekreativni tekmovalci in kolesarski navdušenci, privilegij. 

foto: sportograf

Vodilni tekmovalci težke prenose obračajo kot za šalo in ob tem dajejo občutek kot da klanca sploh ni. A nekaj je zagotovo. Vsem je težko. Tako zmagovalcem, ki so za celotno traso potrebovali manj kot 30 ur, kot tistim, ki so za isto razdaljo potrebovali enkrat več časa. Po sedmih dneh pa je ves trud poplačan. Boleče mišice, žulji in praske, prelit znoj ter stiskanje zob, vse je pozabljeno. Ostajajo pa spomini in zgodbe, ki jih bo lepo pripovedovati še leta. Ker Transalp je več kot samo tekmovanje. Je druženje ljubiteljev gorskega kolesarstva, ki obenem ponuja še odkrivanje najlepših kotičkov narave… in to ga naredi neprecenljivega!


Cilj v Riva del Garda; foto:sportograf

Uspešno zaključen Transalp se vedno proslavi :)


Vse o tekmovalnem delu Transalpa skozi moje oči  pa najdete na naslednjih linkih:

Ni komentarjev:

Objava komentarja